_sad

Vsake toliko je človek enostavno žalosten. Morda ne popolnoma vsak, (ravno?) zato pa nekateri večkrat. Sprva se lahko počuti nekoliko praznega in po dolgem iskanju polnil, se mu zdi, da le-teh enostavno ni, da niti ne obstajajo, da je kaj takega popolnoma nemogoče. Takrat ne opazi tistih malih biserčkov, ki se lesketajo v kapljici, polzeči po listku, niti plesa dveh metuljev, kaj šele prijazno besedo naključnega mimoidočega, ki je v teh časih taka redkost, da jo je skoraj nemogoče spregledati. Ker so se črke v tej belini skovale v besedico skoraj, je jasno, da nekaj možnosti vendarle obstaja, no, in zgodi se točno takrat, ko je človek prazen in ga brezup obliva iz vseh strani. Črno, črno je naokoli. In, ja, prav kmalu kmalu nastopi žalost…

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !