Stoja na glavi ali iz nog v možgane

Bedna in patetična. Brez velike koristi. S svojo, pa vendarle Ahilovo peto, ki bi se jo dalo spremenit v tisto normalno, če lahko kot takšne imenujemo dele človeškega telesa. Različni načini so za tovrstne dosežke, vendar se vsi zdijo tako nemogoči in težki. Veliko lažje je čakati na, hmmm, na kaj. Na boljši jutri? Tega ni. Ni niti telefonskih govorilnic, ampak je cel kup komunikacijske navlake, zaradi katere mislimo, da je vse veliko bolj enostavno. Pa ni! Otežujemo si lahke reči in stremimo k več, k popolnosti. In ja, le-ta, roko na srce, res ne obstaja. Vem. In kljub vsemu ne znam vedeti. Sranje. Veliko sranja in malo vedenja, da bo jutri bolje. Začaran krog. Beg je vedno prava navidezna rešitev. Tista dobesedna, v tuje kraje, vsaj za nekaj časa. Teden, dva in potem še nekaj tednov misli, ki prekrijejo dejansko stanje. Nekaj je. Obstaja pa tudi drugačna preokupacija, ki misli spelje na stranpoti. Spet tista prazna uteha, ki pravzaprav nikamor ne pelje, ne zares. Kakšen stavek je to, če pred njim že stoji ugotovitev, da nima kam peljati. Kaj se da izpeljat iz tega. Kakšen načrt? Kakšno dejanje? Zadnji ali pa prvi stavek že obstaja, vmes pa je vse prazno. Za zapolnitev vsega tega pa manjka poguma in, kot že tisočkrat ugotovljeno, volje ter, hmmm, morda celo znanja ali pa vsaj zaupanja vase. Sranje, saj pravim. Sranje in cel kup izgovorov. Eden bo že pravi .

  • Share/Bookmark
 

2 komentarjev na “Stoja na glavi ali iz nog v možgane”

  1. Ž... pravi:

    Dasiravno… ;)

  2. kate pravi:

    ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !