Črke…

Nov dan sicer ni prinesel sonca…vsaj ne na nebo…ja, je pa umiril razburkano morje…trenutno barčica plove tako kot mora…če jo fotograf ujame v svoj objektiv, no, ali jo pač opazi nek naključni opazovalec, bo zaznal, da je v njej doma sreča.

Telo je utrujeno in težko. Bolečina v prsih velika. Um zadržuje solze. Slina izginja iz ust. Vročina objame vse ude, na hitro pordi lica. Mravljinci se sprehajajo po okončinah. Dihanje je hitro in plitvo. Tema. Globok vdih. Še eden. In še eden. Jutri bo nov dan…

Če je dnevna pot taka, da zjutraj zgodaj vstaneš in se domov vrneš v poznih večernih urah, vmes pa ogromno narediš, enostavno ni časa za nič drugega kot dane obveznosti, ki te okupirajo. Živiš, ampak hkrati se počutiš kot stroj, ki se sčasoma obrablja in je potem nekoč potreben korenite prenove ali pa ga [...]

Sonček je končno pokazal svojo moč in svet je takoj lepši!!!