dvojina

Mačka ima sedem življenj, pravijo. Koliko pa človek?

Enostavno mi ne gre iz glave, da imam ogromno srečo, ker mi je uspelo preživeti nekaj kritičnih trenutkov življenja. Slednji so me vedno nekaj naučili in me izoblikovali kot to stori deroča voda, ki brusi prodnike. Toda, kljub temu me zanima, zakaj mora človek sploh  doživeti vse to? Lahko bi bilo enostavnejše…in seveda tudi veliko težje…dve možnosti, dve plati, dve…

Dve poti. Pravijo, da je treba izbrati težjo, ker obstajata le ti dve poti: lažja in prava.

…pa še nadaljevanje o dvojini…

Kater normalen človek ne hrepeni po pravi ljubezni? Srecen si lahko takrat, ko si del dvojine. In prav to iščemo. Pravzaprav nočemo biti eno, to je res. Želimo si biti dvoje, ki deluje sinhrono, dopolnjujoče, skratka lepo in povezano. In res je, da se ta dvojina gradi na nekih podobnostih, na podobnih čutenjih, dojemanjih in če obstaja to je res že dotik nekaj posebnega, prenos energije, elektrika, metulji. Huda senzorika! Kaj šele objem. Iskrenost, stisk, moč in ponovno močna energija, občutki. Potem pa samo še spontanost in prenos vseh čustev. Strast, ki jo lahko izraziš s prav takim poljubom, spolnostjo ali pa samo nežen poljubček, ki je prav tako izraz čutenja v danem trenutku. Ljubezen! Včasih, ampak zares redko vidiš (če znaš opazovati in opaziti)par, ki je odraz zgoraj opisanega. Lahko sedita eden zraven drugega in se čuti, prav čuti se tista energija. Ob bežnem dotiku rok se vidijo iskrice. To je to! Sem že mnogokrat poudarila, da je gnusno, ko vidiš par kako pleza en po drugem. Okolici želita pokazat, kako rada se mata, kako sta zaljubljena. Ja my ass! Kr neki! In še ena stvar je zares zelo pomembna:ne sme biti sledu o kakeršnem koli omejevanju ker to zna biti pa potem štala. Pomembna stvar je pogovor, izražanje, poznavanje drug drugega. Graditi odnos, ki se z leti spreminja, vendar še vedno temelji na omenjenih osnovah je nadaljno navodilo za uspeh!

V ljubezni pride do paradoksa, da dve bitji postaneta eno in vendar ostaneta dvoje!

…ja dvojina ;)

Kdor ničesar ne ve, ničesar ne ljubi.
Kdor ničesar ne zna, ničesar ne razume.
Kdor ničesar ne razume, je ničvreden.
Kdor pa razume, tudi ljubi, opaža, vidi…
Več kot vemo o neki stvari, bolj jo ljubimo…
Kdor si domišlja, da vse sadje zori takrat kot jagode, ne ve ničesar o grozdju.
PARACELSUS


  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev na “dvojina”

  1. mijau pravi:

    Jaz sem sedaj pri grozdju in vam povem, da se mi nič ne toži po jagodah.

  2. mary pravi:

    heheh dvojina ja…lepo je to…uživam trenutke, ki so mi dani z mojim fantom…in že en sam njegov naughty pogled v službi mi polepša dan…tud jst nism pristaš tega da se dva besita en po drugem…redkokdaj to dejansko pomen ljubezen. kakšen ‘taprau’ pogled, bežen dotik…lupčk na lička…to so take malenkosti k povejo neki…in tisti osebi, ki je tega deležna…in tistim, ki znajo to opazit.

    jp jp…baje naju imajo na sumu….bo treba bolj pazit v prihodnje….hmmmmm težka bo ta LOL

    ej pupika – UŽIVEJ ;) pa čimprej se pozdravi…paz na vrat pa na čimveč fizioterapij pejd…jst sm bla ‘pametna’ pa sm jih večino izpustila…se mi zdej pozna ko težav ni ne konca ne kraja…ampak sej bo boljš ;) think positive.

  3. kate pravi:

    Hvala mary! Bom uživala, ko se pozdravim…obljubljam, da bom nadoknadila vse zamujeno! ;)

    Vama pa želim ogromno “fajn” trenutkov v službi…hmmmm…he he…

  4. mary pravi:

    a sam v službi???? a drgač ne??? ti smotka ti hahahahah pa glih IZVEN službe je najbolj sweeeeettttttttttt

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !