pričakovanja…

Jah pričakovanja so čudna reč…človek si nekaj zamisli in tako naj bi tudi bilo. Pa največkrat seveda ni. Potem pa sledijo razočaranja pa padci iz katerih naj bi se nekaj naučili, ampak kljub temu si že spet postavimo nova pričakovanja. In, ah začaran krog. Je pa najbrž res, da si ljudje moramo zastavljati cilje. Kako bi bilo, če bi živeli iz dneva v dan? Prihodnost…hmm mmm…morda ji dajemo preveč poudarka.
Je pa bolje tako kot, če bi nekam v višave kovali preteklost. Iz slednje naj bi se učili, ampak včasih bi jo bilo bolje takoj pozabiti. Živeti za sedanjost pa je neodgovorno.
Sem mnenja, da če si nečesa v življenju zares, zares želiš, lahko to dosežeš. Sicer najbrž ne takoj in vsekakor ne brez truda, toda prav gotovo pa lahko.
Poti do zastavljenih ciljev pa so različne in marsikatera izmed njih ni nič kaj lahka. Morda je ravno to čar življenja?! Težka pot, ki naredi zastavljen in kasneje dosežen cilj še slajši in tako so naša pričakovanja uresničena. Vsaj nekatera. Druga pa še bodo…nekoč!!!

  • Share/Bookmark
 

4 komentarjev na “pričakovanja…”

  1. Katarinca pravi:

    Pričakovanja?
    …zgolj sredstvo, ki prizadane! In kar je nabolj smešno…da človeku z njimi uspe razočarati samega sebe…

  2. krejzi pravi:

    … in kar je pri tem žalostno – sebi ne moreš reči “Oprosti,…”, enostavno pretežko je.

  3. mary pravi:

    živeti v preteklosti…ni šans. preteklost je del tebe, so tvoje izkušnje in videnja…vse te stvari izoblikujejo tvoj JAZ.to so zgodbe tvojega življenja.

    sedanjost…ko vidiš kako je življenje minljivo…kako se lahko v minuti konča…začneš živeti za sedanjost. za TA trenutek. ga začneš uživati. uživati v malih stvareh. jst tako živim. za zdaj…ta trenutek. pa je to neodgovorno? v tem se ne strinjam s tabo. ni neodgovorno.

    prihodnost…valda je treba mal razmišljat naprej…s tem se popolnoma strinjam. AMPAK – > če sedanjost ni lepa in če v njej ne uživaš…kako boš pol v prihodnosti? kje sploh piše da je boš deležen? da ti bo dana?

    jst se ne obremenjujem več s tem kje bom živela..kdo bo moj mož…kakšne in koliko otrok bom imela…kakšna mi bo služba čez 10 ali 20 let.to sem počela in bila večino časa razočarana in slabe volje ko sm se gnala in nič mela od tega. jst si svojo prihodnost oblikujem iz dneva v dan…v službi se trudim zase in vem da bom uspešna – sem že. nekje bom živela. to vem. tolk trme in vstrajnosti imam. uživam danes in sm srečna in vesela. in takšna bom tudi jutri…in dan potem…in dan potem…in dan potem…

  4. kate pravi:

    Ja mary res je…tako je treba…ali vsaj: tako bi bilo treba… ;)

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !