Predstave

…nekaj prenesenih črk…

Zmenki, Mala drama
Hmmm…hecno, kako dobre, vsem znane črke je zapisal Aleš Berger. S temi dejstvi se soočamo skoraj vsak dan. Morda le preko izpovedovanj znancev, ali celo skozi lastne izkušnje. Vedno so tu nekje. Tu okoli nas. Take in drugačne življenjske usode. Takšne in drugačne ljubezni, prevare, dejanja… Hecno je tudi to, da se smejimo sami sebi. Še celo več! Prav režimo se odslikavi lastnih življenj. Hudo! No za podrobnejše informacije je v Mali Drami na ogled predstava z naslovom Zmenki.
Ali pa pač samo živite svoje življenje… ;)
In ognjemet je samo lažna imitacija…lažn a imitacija zvezd!

_____

Kabaret, MGL

Sem postala zares preveč zahtevna, kar se gledaliških uprizoritev tiče? Me je zadnjič opozorila kolegica, da podajam preveč negativno kritiko raznim ustvarjalcem.
Hmmmm… Je že tako, da do nekaterih posameznikov gojiš simpatijo, so ti pač bolj všeč kot drugi. Slednji so se nekoč predstavili v slabši luči, pa jih malce zaznamuješ, ne da bi se tega dobro zavedal. In kako hudo dobro je, če te taki primerki pozitivno presenetijo. Da nekdo do perfekcije izdela lik…da je dober prav v vseh elementih, se pravi tako igre, plesa kot tudi petja. Nora interpretacija! Popolno! Na predstavitvi predstave je režiser izpostavil nekega posameznika, ampak sem bila sama še vseeno malce skeptična. Hmmmmm…res povsem neupravičeno! Ja Uroš je zares rojen za kabaret! Vse pohvale!!!
Sicer pa verjamem, da zaradi alternacij, gre za dve povsem različni predstavi. (besede Kobala) Sama sem bila malce razočarana, ker bi si namesto Vesne raje ogledala Ivo. Pa smo spet pri zgoraj omenjenih težavah. Ne še tako dolgo nazaj sem gledala Vesno v eni komercialni predstavi. V bistvu samo dobro polovico predstave, če sem poštena. No in takrat mi ni bila všeč, pa tudi včeraj, razen v določenih delih, mi ni bila. Dopuščam možnost antipatije?!? Toda, najbrž bi tako kot pri prvem omenjenem primeru, naredila tudi v tem, če bi imela povode seveda. Je pa res, da imajo vsake oči svojega malarja:)
Predstava v celoti?!? Vsekakor vredna ogleda (prej se pozanimajte v kakšni zasedbi se igra, morda preferirate določene igralce. Alternacija se izvaja v dveh primerih. Že omenjeni Iva Kranjc in Vesna Pernačič Žunić ter Jette Ostan Vejrup in Marijana Jaklič Klanšek) V domačem gledališkem prostoru se stvari premikajo v dobri smeri, ker smo si v preteklosti lahko ogledali nekaj mjuziklov, sedaj imamo na voljo kabaret in to kar v dveh gledališčih hkrati. Škoda ker gre za isto besedilo. Haloooo, še enkrat dokazujemo, da se v Sloveniji zares ne znamo dogovarjat, ali pa nalašč naredimo nekaj, kar nekomu škodi…bljek! Celjani so ga, v tem primeru, res polomili. No ja, ali pa bodo gledalci radovedni in si bodo tako ogledali obe uprizoritvi?! Sploh ne bo slabo, tako za ene kot za druge:)
Načeloma bi bil lahko Kabaret narejen kot večji spektakel. Lahko bi bila zadeva bolj pompozna in vsekakor bi izpadla še veliko boljše v dugačnem ambientu. Hmmmm…kabaret po slovensko pač…nekje je treba začeti!

Za konec pa samo dooooolg aplavz in kot je v navadi povsod same rožice…pa še prav je tako!

_____

Mednarodni projekt po drami Maksima Gorkega Na dnu.
Socialno dno…katastrofa lne razmere…beda bivanja…hrepen enje po boljšem…
Sicer odlična tematika, toda vseeno je poznavanje jezika še kako pomemben dejavnik, da ti je lahko predstava vsaj delno všeč. Režijsko malce statična postavitev, igralsko na čase manj prepričljivo. Morda je predstava prezgodaj uzrla luč sveta?!?

_____

Reci moji hčeri, da sem šla na potovanje, MGL-Mestno gledališče Ljubljansko…
Super predstava. Sicer na skrajnem začetku malce medla igra Jane Zupančič, ampak jo pripisujem zgolj tremi in neizkušenosti. V nadaljevanju se je odlično izkazala. Prav tako tudi njeni soigralki Mirjam Korbar Žlajpah in Maja Boh. Super!
Gre pa za tematsko zanimivo besedilo. Dogajanje je postavljeno v zapor, v katerem prepleteno spoznamo dve zares popolnoma različni življenjski zgodbi. Soočimo pa se tudi s potekom dogodkov, ki pripeljejo do pravega prijateljstva med dvema karakterno različnima osebama. Najprej ignoranca, nezanimanje, kasneje prezir in nerazumevanje ter na koncu pomoč, naklonjenost, razumevanje in prijateljstvo. Čisto na koncu…smrt.
Na kratko: Človeški odnosi…nezmožn ost asimilacije…dr užina…preteklo st…življenjske izkušnje…knjig e…determiniran ost…spoznanja. ..razlike…svob oda…odvzem prostosti…druž ba…sociologija pač…
…in še mnogo, mnogo več…

_____

Boris A. Novak- Lipicanci gredo v Strasbourg.

Na kratko: odlična, izvrstna, čudovita in še in še predstava. In kakšne črke…super res!

Vzemite si en večer, tudi tisti, ki sicer ne obiskujete gledališča, s seboj povabite koga in si skupaj oglejte omenjeno predstavo. Resnično vam povem, da vam nikakor ne bo žal. Preizkusite no…

Krivično bi bilo, če bi tokrat že na samem začetku izpostavljala igralce, ker so vsi izvrstno opravili svojo vlogo in režiser Zvone Šedlbauer jih je tako dobro vodil, da so še tiste majhne finese uprizoritve, za katere navadno malo zmanjka časa, res dodobra izvršene in zares očitno vidne. Kakšna eleganca konj! Kakšna podoba in detajli kot so kopita, rep in glava! Res čisto na mestu in samo pripomorejo k učinkovitejšemu prikazu črk. Sicer je mladi, toda nič manj izvrstni Jaka Lah za trenutek pozabil na svoj rep :) , ampak se je kljub temu dobro znašel in do konca odlično ter zelo elegantno odigral svojo vlogo. Vsa pohvala pa gre, tako kot vedno, Mojci Funkl, ki je po mojem mnenju najboljša igralka svoje generacije. No vsi trije aristokratski lipicanci, tudi žrebec Maestoso (Jožef  Repoša), so prikazani kot bitja čiste lepote, tako v gibih kot tudi v besedah, saj govorijo in prepevajo v verzih, ob zanimivi spremljavi “Horseburger tria”. Pripovedujejo svojo zgodbo, ki so jim jo v preteklosti krojili nadvojvoda Karel II. Habsburški, upravnik Kobilarne, slikar Hamilton, Cesarica Marija Terezija (Judita Zidar, ki je po mojem mnenju najmanj prepričljiva, toda še vedno zelo gledljiva), Napoleon Bonaparte, general Patton ter Josip Broz Tito. Zanimiv in humoren prikaz zgodovine, ki nas postopoma pripelje do sedanjosti. Trenutno usodo teh lepih živali na območju Krasa, namreč krojijo finančni interesi, ki jih podpirajo politiki. Prav slednjim bi priporočila ogled predstave! (nekaj se jih je celo znašlo na včerajšnji premieri) Denar je sveta vladar! Tako se načrtuje, da naj bi na Kras pripeljali prave “male Karibe”, ogromna golf igrišča in podobne človeške nespametnosti, ki lahko povzročijo pravi zaton lipicancev. Po mnenju mnogih kapitalskih in političnih veljakov, bi za napuh slovenčkov, namreč zadostoval že en sam predstavnik te živalske vrste. Ljudje-egoisti! In ja, konec igre bomo napisali sami, pa upajmo, da ne bomo gledali samo na svoje riti. Toda te stvari niso neposredno v rokah malega človeka, ampak v rokah tistih, ki so dobili največ političnih glasov. Ah ljudje, ljudje…se res vse konča pri osebnih interesih?!?
_____

Petek…sobota.. .nedelja.

Petek…mala scena mestnega: O čem govorimo, kadar govorimo o ljubezni

Občutila se je huda trema. Imobilizacija igralke zaradi trapastih čevljev. Nedovršeno vodena lutka, ki bi se lahko ob koncu prišla poklonit, ker je pravzaprav soigralka. Režijsko nedodelano. Sicer je pa Gobmač pravi mojster svojega poklica. Kljub temu malce razočarana! Morda prevelika pričakovanja?!?

Sobota…Prešernovo, Žabe
Bravo, bravo! Odlični režijski prijemi oz. super rešitve! Tudi igralcem vse čestitke. Namesto recitala pa pete črke. Hvale vredno. Dovršena scenografija in kostumografija, ki pričara pravo vzdušje.
In Strniša? Nov podatek, da je prav on spisal določene slovenske popevke kot so Orion, Zemlja pleše, Mala terasa…neverje tno res! Prav on, ki je po dramah sodeč pravi pesimist, kritik družbe, tisti umetnik v pravem pomenu besede, ki ustvarja, kadar je, zaradi različnih razlogov, nezadovoljen in nesrečen. Žabe so prav tak primer. Izgubljene človeške dušice. Človek, ki nikoli ni zadovoljen, ki nima načel, ki grabi, grabi, grabi…človek, ki je človek pač. Hudič, svetnik…zgolj podoba ali bit v celoti…sanje ali resnica….sem ali nisem…
(Aristofan: Nekoč so imeli ljudje dva obraza, štiri roke, štiri noge in dve spolovili. Moški so imeli moški spolovili, ženske ženski, hermafroditi ali dvospolniki pa eno moško in eno žensko. Bili so močnega telesa in odločnega srca, a so sčasoma postali predrzni. Hoteli so napasti bogove, Zevs pa jih je kaznoval tako, da je vsakega prerezal na pol. Vse od takrat blodimo ljudje po svetu v vroči želji, da bi našli svojo polovico in se z njo spet združili v eno.)

Nedelja…Lutkovno: Poštarska pravljica
Zavedanje kakšno moč ima lutka, česa vse je sposobna in kakšne podobe lahko prevzame. Noro! Tisoč možnosti, ki te popeljejo v svet zgodb. In dojemanje otrok! Tista naivnost, hkrati pa prava iskrenost in njihovo delovanje asociacij. Super res. Morda bi lahko mi “ta odrasli” večkrat poiskali otroka v sebi!

_____

Oder pod zvezdami: Zadnja egoistična predstava

Raziskovanje gledališča. Seštevanje  peformansa, vizualne umetnosti, časa prej, sedaj in potem…in glasben vložek je bil res svojevrsten…he he…
Popolnoma drugače!!!

_____

Tukaj, Predstava Mestnega gledališča Ptuj.
Spremljanje vse te besedne igre ali bolje rečeno dvoboja med zaljubljenim parom, ki se vseli v majhno stanovanje, čez čas razdeljeno na moje in tvoje kotičke. Mladost z vsemi primesmi popestri stanodajalka s svojimi življenjskimi modrostmi, ki so pravzaprav zgolj podajanje krute realnosti in podrobnosti večine družin. Matere, možje, hčere, sinovi, psi in nenazadnje dojenčki. Slednji so povod za večje stanovanje in drugo zgodbo in nadaljevanje in ponavljanje le-te.
Kam pa bi postavili rožico?

_____

…vmes sem si prav gotovo ogledala še kakšno predstavo, o kateri pa zapis ostaja nekje drugje…

  • Share/Bookmark
 

Komentiraj

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !